|
Drežnica je z večine strani obdana z gorami.
Izstopa seveda mogočni Krn
(2245 m) na severovzhodu tako z velikostjo kot tudi z značilno
obliko. Nekaj deset metrov pod njegovim vrhom je tudi koča - Gomiščkovo
zavetišče. Krn se dviga nad Drežnico s svojo prepadno skoraj
800 metrov visoko zahodno steno, po kateri je speljana zanimiva
markirana in varovana planinska pot (trenutno zaprta, saj so jo
posledice potresa na nekaterih mestih dobesedno odnesle). Vrh pa
slovi kot najboljša razgledna točka daleč naokoli, saj ob čistem
ozračju vidimo od avstrijskih gora do Jadranskega morja.
Na vzhodu se pod Krnom dviga Kožljak
(1602 m). Za Krnom pa se skrivajo še Botognice (2165 m). Čez njihov
planotast vrh je tekla fronta v I. sv. vojni, tako da so popolnoma
prevrtane. Krnska veriga se vleče proti severozahodu po lepem
grebenu nad drežniškimi planinami čez Krnšico (2142 m), Vrata (2014 m) in se konča z Vršičem (1897 m). Tu
najdemo bogato floro in favno, pa tudi mnogo ostalin soške
fronte. Severozahodno nad Drežnico se dviga Krasji
vrh (1772 m), ki začenja nov greben proti Polovniku na zahodu. Na jugu loči
kotlino od glavne doline Soče razgledna točka - hrib Ozben (793 m).
 |
|
Slap Krampež (19m) |
Naravne lepote Drežnice pa se skrivajo tudi v številnih
soteskah, ki režejo terasaste morenske nanose v njeni okolici.
Potok Ročica
izvira v več izvirih neposredno pod Krnom in ima na svoji poti
mnogo slapov.
Ročico prečkamo na poti proti Koseču, kjer se lahko
odpravimo do njenega desnega izvira Sušca,
ki pada v treh zaporednih slapovih. Najbolj znan in dostopen je
spodnji slap Krampež
(19 m) z lepim tolmunom.
Nekoliko višje (med Kosečem in Drežnico) se ob Sušcu nahaja
balvan Debela peč,
ki je eden največjih ledeniških balvanov v Sloveniji.
Na svoji poti proti Soči je skupaj s svojimi pritoki Ročica
ustvarila globoka korita, ki v najglobljem delu dosežejo 90 do
100 metrov globine. Tudi tu so številni slapovi. Med njimi je najvišji
slovenski slap v koritih, visok 59,5 m.
Pod Kosečem pa se nahajajo do 60 m globoka,
divja in težko dostopna Koseška
korita, katerih le del si lahko tudi ogledamo.
Urejena sprehajalna pot nas vodi mimo cerkvice sv. Justa, ob
potoku Stopnik, ki je ustvaril na svoji poti proti Ročici
nekaj visokih slapov, nato zavijemo v Koseška korita in se vrnemo
ob levem bregu Ročice nazaj v Koseč.
Nekateri slapovi so lažje dostopni (Krampež, slapovi na
Stopniku, slap pod sv. Justom), najvišji slap v koritih pa si je
možno ogledati samo z vodičem.
Potok Kozjak
izvira visoko nad Drežniškimi Ravnami. Med Drežnico in Ravnami
teče skozi zgornja korita. Ta so precej globoka in široka, prečka
pa jih kamnit ločni most stare poti Drežnica - Ravne.
Nižje pa je Kozjak izdolbel še bolj skrivnostna, zelo globoka
spodnja korita, ki so večji del zelo težko dostopna. V iztočnem
ustju le-teh pa se v globino poganja voda v slapu Veliki Kozjak, ki je vsekakor ena
najzanimivejših naravnih znamenitosti v Posočju.
Voda pada 15 metrov globoko v skorajda podzemski dvorani.
Svetloba lahko prodira samo skozi razpoko na 'stropu', zato vlada
tudi sredi sončnega dneva v čudovitem skalnatem amfiteatru
skrivnostno temačno vzdušje.
 |
|
Skrivnostni slap Kozjak (15m) |
Še nekoliko nižje tvori potok še manjši 8-meterski slap Mali Kozjak. Do obeh slapov vodi
zanimiva in udobna pot mimo kavern in jarkov iz prve svetovne
vojne, ki se odcepi od ceste Kobarid - Drežnica.
Vsi potoki se izlivajo v Sočo,
ki na jugozahodu omejuje drežniško deželico. Na odseku
pod Drežnico - med Trnovim in Kobaridom - ustvarja Soča mnogo
divjih brzic, ki jih uspejo obvladovati le izkušeni kajakaši in
uigrane ekipe raftinga. Na tem delu je treba omeniti tolmun
Otona, eden najlepših tolmunov na svetu, kjer bivajo soške
postrvi - velikanke. Naprej je Soča ustvarila čez 100 m globoko
sotesko. Tik pred Kobaridom pa teče pod starim Napoleonovim
mostom skozi slikovita korita, nakar se nekoliko umiri v
širši tok. |
