Občina Kobarid - Kobariška zgodovinska pot

Domov Predstavitev občine Turizem Kobariška zgodovinska pot

Kobariška zgodovinska pot

Predstavitev

Kobariško zgodovinsko pot sta Turistično društvo Kobarid in Kobariški muzej urejala dobrih pet let in sicer od marca 1993 do oktobra 1998. Pot povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki.

Dolžina poti je pet kilometrov. Potreben čas za oglede je od tri do pet ur. Ob poti sta gostilni Ganzlranč in Kamp Koren, kjer se lahko okrepčate. Vodnike za vodenje po poti lahko pokličete v Kobariški muzej.

1. Kobariški muzej

MKZP_01s

Kobariški muzej je odprl svoja vrata 20. oktobra 1990. Obiskovalcem oriše dogajanje med prvo svetovno vojno na soški fronti ter še posebno izčrpno predstavi 12. soško bitko, ki je znana pod imenom "bitka pri Kobaridu". Bila je največji spopad v gorati pokrajini v vsej človeški zgodovini, največji vojaški spopad na slovenski tleh in najuspešnejša prebojna operacija v prvi svetovni vojni.
V muzeju je kratko predstavljena tudi zgodovina Kobariške od prazgodovine do danes.
Zaradi svojega nastanka in pripovedne moči zbirke je muzej leta 1992 prejel najvišje slovensko muzejsko priznanje Valvazorjevo nagrado, leto zatem pa še nagrado Sveta Evrope za najboljši evropski muzej v letu 1993.
Muzej je odprt vse dni v letu.

2. Rimska naselbina na Gradiču

Prazgodovinska in antična naselbina na Gradiču je bila zgrajena na skalnem pomolu nad dolino. Najdeni novci, kipci in drugi predmeti uvrščajo naselbino v čas od drugega stoletja pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja. Raziskano grobišče ob Soči s 1405 grobovi kaže na velikost in pomen naselbine. Ostanki prazgodovinskega gradišča in antične naselbine so vidni še danes. Žal so velik del ostankov naselja uničili pri gradnji kostnice pred šestimi desetletji.

3. Italijanska kostnica

Kostnica je zgrajena na Gradiču okoli cerkve svetega Antona. Do kostnice vodi cesta ob kateri so postavljene postaje križevega pota. Kostnico so gradili skoraj tri leta, dograjena je bila septembra leta 1938. Kostnico je otvoril Benito Mussolini. Načrte za kostnico sta pripravila kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovani Grappi. Zgrajena je v obliki osmerokotnika s tremi koncentričnimi krogi, ki se zožujejo proti vrhu. Prav na vrhu stoji cerkev svetega Antona, posvečena leta 1696. V kostnico so bili prinešeni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni z okoliških vojaških pokopališč. Njihova imena so vklesana v plošče iz zelenega serpentina. Ob glavnem stopnišču so niše s posmrtnimi ostanki 1748 neznanih vojakov. Kostnica ima izredno historično, dokumentarno in umetniško vrednost.

4. Tonocov grad

Tonocov grad je strm, skalnat grič nad Sočo severno od Kobarida, ki je bil zaradi svoje izjemne naravno zavarovane lege skozi dolga stoletja uporabljen kot pribežališče ali naselbina. Poselitev zasledimo že od srednje kamene dobe dalje pred več tisoč leti pa vse do poznega srednjega veka. Najpomembnejšo vlogo je grič odigral od 4. do 6. stoletja našega štetja v poznoantični dobi in v času preseljevanja ljudstev. Na njem je bivala močna vojaška posadka, ki je varovala pomemben prehod iz Furlanske nižine v severne dežele. Ob koncu 5. stoletja je bila na griču zgrajena naselbina z več kot dvajsetimi stanovanjskimi hišami in več cerkvami. Na lažje dostopnih mestih je naselje varovalo obzidje. Odkopane kot tudi na površini nakazane stavbe ter bogate najdbe uvrščajo Tonocov grad med najpomembnejše in najbolje ohranjene višinske poznoantične utrdbe v Vzhodnih Alpah.
Na Tonocovem gradu so lepo vidni tudi strelski jarki in zaklonišča, zgrajena med prvo in drugo svetovno vojno.

MKZP_04s

5. Italijanska obrambna črta

S Tonocovega gradu nas steza, ki so jo uporabljali že staroselci z naselbine, deloma pa dogradili italijanski vojaki med prvo svetovno vojno, pripelje k Soči. V prvi svetovni vojni je italijanska vojska zgradila v Posočju tri obrambne črte. Del tretje obrambne črte se je vil tudi ob desnem in levem bregu Soče. Zgodovinska pot nas pelje skozi strelske jarke, utrdbe in zgradbe, namenjene obrambi prehoda čez Sočo in cestam na desnem bregu Soče.

6. Soteska Soče

Zgornji tok Soče se končuje pri Napoleonovem mostu pod Kobaridom. Od Trnovega do Kobarida teče Soča v globoki soteski s številnimi tolmuni, brzicami in ogromnimi skalami v rečni strugi. Pred mostom se zgornji tok reke končuje s približno 200 metrov dolgimi, do 15 metrov globokimi in na najožjem delu le dva metra širokimi Koriti. Zanje so značilni v skalo izdolbeni kotli, v pritočnem delu pa navpični skladi apnenca z imenom Cepljena skala. Zgodovinar Simon Rutar je že leta 1882 zapisal, da je "Sočina struga najbolj stisnjena pod Kobaridskim mostom, kjer voda globoko doli med dvema skalama kakor strelica iz ozkega tula šviga..."
Desni in levi breg Soče povezuje nova 52 metrov dolga brv, zgrajena prav na mestu, kjer je že bila med prvo svetovno vojno. Brv sta leta 1998 zgradila Kobariški muzej in Turistično društno Kobarid.

MKZP_06s

7. Slapovi potoka Kozjak

Od brvi do kamnitega mostu čez potok Kozjak, pod katerim v globok tolmun pada prvi slap, je le nekaj minut hoje. Kamniti most je bil zgrajen 1895 leta.
Potok Kozjak, levi pritok Soče, izvira v več povirnih krakih visoko pod Krnčico (2142m), teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih sta obiskovalcem dostopna le zadnja dva. V istočnem ustju spodnjih Korit potoka Kozjaka je nastal najbolj slikovit slap - Veliki Kozjak. Slap je izdolbel nekakšno podzemeljsko dvorano, katere dno zaliva prostran tolmun modrozelene barve, stene pa so zasigane kot v kraških jamah. Od temačnosti te dvoranice se odbija 15m visok bel steber vode.

8. Italijanska obrambna črta

Ko se vračamo od slapov Kozjaka, se pot odcepi na levo navzgor k utrdbam iz prve svetovne vojne. Na vzpetini kraljuje mitraljezno gnezdo in opazovalnica. Nedaleč stran je v pobočje stisnjena urejena kaverna, ki sodi v niz zavetišč, razporejenih v sistem krožne obrambe. Večina od teh je zasutih, tri pa so ponovno odkopane. Z vrha opazovalnice se nam ponuja prelep razgled na velik del zgodovinske poti in na zelene tolmune Soče.

MKZP_08s

9. Napoleonov most

Levi in desni breg Soče pod Kobaridom, kjer je soteska najožja, je že v davnih časih povezoval most. Že leta 1616 so Benečani podrli leseni most. Stari Napoleonov most je bil zgrajen leta 1750. Bil je enoločen, kamnit most. Po njem so kasneje korakale Napoleonove čete proti Predelu. Zato so ga ljudje poimenovali Napoleonov most.
Prvi dan po vojni napovedi v prvi svetovni vojni so 24. maja 1915 umikajoči se avstrijski vojaki za seboj razstrelili Napoleonov most v upanju, da bodo preprečile zasledovanje italijanske vojske. Italijani so nato zgradili sprva leseni, kasneje pa železni most.
Med drugo svetovno vojno je bil most prizorišče krvavih dogodkov. Partizani so branili osvobojeno ozemlje Kobariške republike tudi pri mostu. V spomin na krvave dogodke sta pri mostu dve spominski obeležji.
Po drugi svetovni vojni je bil most 15 mesecev mejni prehod med cono A in cono B.

Informacije

Zgibanko izdala:
Kobariški muzej in Turistično društvo Kobarid

Avtorji fotografij:
dr.Slavko Ciglenečki, Željko Cimprič, Jože Šerbec, Arhiv ZVNKD Nova Gorica, Kobariški muzej

Oblikovanje:
Miloš Volarič