Breginjski kot je zlagoma vzpenjajoča se dolina, ki se od Starega sela vije med razpotegnjenim Stolom na severu in plečato gmoto Matajurja in Mije na jugu. Dolina se pri Breginju zaključi s terasastim amfiteatrom nekdanjega ledenika. Od Kobarida do Breginja je nad strugo Nadiže, na sončnem terasastem vznožju Stola nanizano 13 vasi. Nekoliko odmaknjeni, v najzahodnejšem okljuku zahodne državne meje z Italijo, pa ležita še vaška bisera Logje in Robidišče, kamniti priči nemirnih beneških tal.

V majhnih vasicah, razmetanih po prisojnih pobočjih beneškega hribovja, se je v kamnitih hišah izklesalo sožitje med naravo in človekom. Mistična lepota beneške pokrajine skriva v sebi burno zgodovino, še vedno živo v legendah in beneških ljudeh.   

Bardo je bila ena tipičnih beneških vasic v terskih dolinah. Njeno kamnito trdnost je leta 1976, z epicentrom v neposredni bližini, razmajal potres. Prebivalstvo, vajeno trdega dela, pa je, podobno kot v vsej Benečiji, odšlo v izseljeništvo in vas izpraznilo. Danes je v neprecenljivi in obsežni etnološki muzejski zbirki, ki je postavljena v stari vaški mlekarni, ujeta predpotresna Benečija; ljudska modrost in umetnost spretnih rok!

Ob glavni cesti Kobarid - Čedad, nad vasjo Landar, na sredini visoke skalne stene opazimo cerkev. Cerkveno pročelje iz 15. stoletja predstavlja vhod v mogočno Landarsko jamo. V 500 milijonov let stari jami se pod apnenčastimi oboki združujeta lepota kraškega podzemlja in duhovne mističnosti. Sledi človeka v jami segajo v bronasto dobo. Še vedno pa v jami občasno potekajo maše.