Občina Kobarid

Kobarid, 12. januar 2009

DRSC - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom RS za šolstvo, s Policijo, šolami in vrtci, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi partnerji (Avto moto zvezo Slovenije, Zvezo šoferjev in avtomehanikov) že vrsto let opozarja, da je v cestnem prometu vidnost pešcev - njihova varnost.  Z akcijami, medijskimi kampanjami, represivnimi in ne nazadnje s tehničnimi ukrepi je Slovenija dosegla bistveno izboljšanje varnosti pešcev.

Tako v vsebini Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011 (Ur. l. RS, št. 2/2007) med ukrepi za dosego ciljev zasledimo tudi vrsto predlaganih dejavnosti na področju varnosti pešcev. Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2008 in 2009, ki ga je sprejela Vlada RS na svoji 151. seji 20. decembra 2007,  predvideva dve izvedbi aktivnosti:

-       od 9. januarja 2009 do 31. januarja 2009 in

-       od 1. do 22. oktobra 2009.

Časovno je tako zajeto obdobje daljših noči in slabše vidljivosti, ki je za pešce še posebej nevarna. Načrtovanih je vrsta aktivnosti za večjo prometno varnost v Sloveniji, kot nosilec aktivnosti na področju varnosti pešcev je v obdobnem načrtu določena Direkcija Republike Slovenije za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Načrtovana akcija Pešec,  bo potekala od 9. januarja do 31. januarja 2009, saj nam statistični podatki kažejo, da je ogroženost pešcev v mesecih od oktobra do februarja še vedno relativno visoka. Zato bi radi z dodatnimi aktivnostmi povečali pozornost namenjeno varnosti pešcev ravno v tem času. V projektu sodelujejo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo,  Policija, osnovne šole in vrtci, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Avto moto društva in različne ostale organizacije in društva.

Akcija je tudi ena izmed temeljnih prizadevanj v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, s sloganom: 25.000 življenj, Rešimo jih!

CILJ

Glede na namen akcije in na podlagi analiz stanja ter nekaterih mednarodnih izsledkov sta v tej akciji opredeljena naslednja cilja:

Pešci so v dolgoročnem obdobju zagotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih pešcev na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Delež mrtvih je več kot dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. V zadnjih letih se je število mrtvih pešcev sicer bistveno zmanjšalo glede na pretekla leta, še vedno pa ostajajo pešci nad 65 let, najbolj ogrožena starostna skupina. V letu 2008 so pešci ena izmed najbolj ogroženih skupin, saj se je ob zmanjšanem skupnem številu mrtvih v prometnih nesrečah delež pešcev povečal.

Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami so posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka, neustrezne barve oblačil ter neuporabe odsevnih izdelkov. Ugotovljeno je, da se še vedno večina nesreč (69,4%) pripeti v temnem delu dneva zaradi česar je potrebno nadaljevati s preventivnimi in izobraževalnimi aktivnostmi, ki svetujejo uporabo odsevnih predmetov.

Ukrepi za večjo varnost pešcev lahko obsegajo infrastrukturne ukrepe z urejanjem površin namenjenih pešcem, kot ukrepe za zniževanje in umirjanje hitrosti vozil v naseljih, predvsem kjer so otroci, starejši in drugi šibkejši udeleženci. Prav tako morajo ukrepi obsegati preventivne aktivnosti s promocijo odsevnih predmetov za povečanje vidnosti in opaznosti pešcev, ter za bolj dosledno upoštevanje prometnih predpisov za pešce.

Ogroženost pešcev

Med mrtvimi pešci prevladujejo starejši nad 64 let . Med poškodovanimi pešci prevladujejo otroci osnovnošolske starosti (od 7 do 14 let). Ti rezultati nam kažejo, da so med najbolj ogroženimi skupinami prav gotovo starejši in tudi otroci, ki so pogosto poškodovani v prometnih nesrečah kot pešci, a imajo večje možnosti preživetja kot starejši.

Nesreče pešcev glede na mesec in uro nesreče

Glede na število prometnih nesreč z udeležbo pešcev najbolj izstopajo meseci oktober, november, december, januar. V teh mesecih je dan najkrajši oziroma so neugodne vremenske razmere najpogostejše (megla, dež, sneg). Zaradi obojega je vidljivost slabša, kar ogroža pešce.

V prometu je nadvse pomembno, da se različni udeleženci med seboj vidijo dobro in z jasnimi znaki nakažejo svojo namero. Prav zaradi slabe vidnosti starejši pešcev se je v zadnjih letih zgodilo več nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Starejši so običajno oblečeni tudi v temnejša oblačila, ne uporabljajo kresničk ali drugih izdelkov z odsevnimi površinami in jih vozniki zato bistveno kasneje opazijo.

Prikaz števila mrtvih pešcev za obdobje 1995 - 2005 po mesecih  in delu dneva  kažejo, da je večina smrtnih žrtev pešcev v temnem delu dneva. Svetli oziroma temni del dneva smo določili na podlagi podatkov o sončnem vzhodu in zahodu za posamezen dan v letu. Vremenske razmere pri določitvi dela dneva nismo upoštevali.

V mesecih oktober, november, december in januar je dan najkrajši oziroma so neugodne vremenske razmere najpogostejše (megla, dež, sneg). Zaradi obojega je vidljivost slabša, kar posebej ogroža pešce. Samo v mesecih maj, junij, julij in avgust je število mrtvih pešcev večje v svetlejšem delu dneva. Statistično pomembne razlike glede na del dneva so po starostnih skupinah, spolu in vzrokih nesreče.

Deleži mrtvih ponoči so enaki pri nesrečah v naseljih in izven naselij, kar kaže na različne dejavnike nastanka nesreč. Za nesreče v naseljih velja, da so to predvsem naselja, kjer nimajo urejenega uličnega sistema. Pogosto to pomeni, da niso urejeni pločniki, da ni razsvetljave in urejenih prehodov za pešce. Pri nesrečah izven naselij je bistveno več odgovornosti na pešcih samih, saj lahko ti z uporabo kresničk ali drugih odsevnih predmetov in hojo ob levem robu ceste preprečijo večino trkov.

Glede na gostoto prometa lahko ugotovimo, da je največ nesreč, v katerih so bili pešci mrtvi ali hudo poškodovanih ob normalnem in redkem prometu. Ob večji gostoti prometa, ki pogosto pomeni tudi nižje hitrosti, je ogroženost pešcev manjša.

Ogroženost pešcev glede na starost

Med mrtvimi pešci v daljšem časovnem obdobju prevladujejo starejši nad 65 let. Zlasti ogrožena je starostna skupina nad 74 let.

Med razlogi za večjo ogroženost starih pešcev so njihove slabše psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu, manjša sposobnost organizma za uspešno zdravljenje in ne nazadnje pogostejše sodelovanje v prometu v vlogi pešcev.

Mrtvi pešci so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov, prav tako pa tudi svojih lastnih napak v prometu. V naseljih povzročijo pešci 29 odstotkov nesreč s smrtnim izidom, izven naselij pa 38 odstotkov. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci s svojimi napakami so posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka, neustrezne barve oblačil ter neuporabe odsevnih izdelkov.

Z leti človeku slabijo nekatere sposobnosti, ki so pomembne za varno sodelovanje v prometu. Slabšata se vid in sluh, velike probleme povzročajo slabši kratkotrajni spomin, pa tudi hitrost gibanja in reakcij. Vse to se dogaja postopno in človek niti ne zaznava, da so njegove sposobnosti vedno slabše.  Zaradi ožanja vidnega polja bi morali starejši pešci, da bi dobro videli dogajanje na cesti, obrniti glavo v smeri pogleda in ne le oči, kot je to zadostovalo v mlajših letih. Ker ne vidijo vozila, pogosto mislijo, da ga ni, voznik pa je prepričan, da ga je pešec opazil in bo ravnal previdno.

Pri starejših pešcih je večja stopnja ogroženosti tudi posledica dejstva, da se posledice trka težje zdravijo in že vsak zlom lahko pomeni hudo grožnjo za zdravje in življenje. Zaradi vseh teh procesov staranja pa se starejši čutijo tudi manj prepričane v svoje ravnanje ali pa na drugi strani precenjujejo svoje sposobnosti. Značilnosti teh starostnih sprememb se ne zavedajo dobro niti vozniki, ki pričakujejo od pešca varno vedenje.

V zadnjih letih je bilo kar 42,2 odstotkov pešcev, ki so izgubili življenje zaradi posledic prometnih nesreč, starejših od 65 let. Med vsemi prebivalci Slovenije pa je starejših od 65 let le nekaj nad 13 odstotkov, kar kaže na veliko ogroženost te starostne skupine. Ogroženost pešcev po starosti najbolj nazorno kaže prikaz števila mrtvih na 100.000 prebivalcev določene starosti.

Akcija "Alkohol ubija-največkrat nedolžne

Kobarid, 17. december 2008

Namen akcije je zlasti spodbujanje celovitega pristopa k problemu zlorabe alkohola, ki se šele v zaključni fazi kaže z vidika varnosti cestnega prometa.V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje. Tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot drugotni dejavnik prisoten alkohol, se v zadnjih letih povečuje. Najpogosteje je alkohol sovzrok skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Zlasti vzbuja skrb število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je več kot tretjina pod vplivom alkohola. Med vsemi obdobji so najbolj problematični konci tedna ter martinovanje in prednovoletni čas. V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje, pri tem pa so najbolj problematični zlasti povratniki (t. i. "kronični" pivci). Tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, se v zadnjih letih povečuje. Najpogosteje je alkohol kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Zlasti je zaskrbljujoč delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je več kot tretjina le-teh pod vplivom alkohola.

Meje malo tveganega pitja

Čeprav ne obstaja pitje alkohola brez tveganja, je malo možnosti, da boste imeli resnejše težave zaradi pitja alkohola, če boste upoštevali meje malo tveganega pitja, ki se zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa razlikujejo za moške in ženske. Zagotovo je tudi abstinenca od alkohola povsem normalno vedenje, zato je nesmiselno piti alkohol zaradi drugih.

Odrasli zdravi MOŠKI naj ne bi popil več kot 14 meric alkohola na teden (to je: ne več kot 2 merici na dan - npr. ena steklenica piva na dan) in ne več kot 5 meric ob eni priložnosti.

Za odrasle zdrave ŽENSKE in za vse ljudi nad 65 let starosti velja nižja meja: ne več kot 7 enot na teden (to je: ne več kot 1 merica na dan) in ne več kot 3 merice ob eni priložnosti. Ob tem naj bi bila vsaj en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola.

Standardna merica ali enota alkohola: Standardna merica alkohola ali enota alkohola po dogovoru v Evropi vsebuje 10 gramov alkohola. Z uporabo standardne merice lažje med seboj primerjamo različne alkoholne pijače, ki vsebujejo različno količino alkohola. 10 gramov alkohola je približno v enem decilitru vina.

Različne alkoholne pijače vsebujejo različne količine alkohola. Zaradi tega so strokovnjaki določili standardno merico alkohola, ki vsebuje 10 gramov (približno 12,5 mililitrov) čistega alkohola. Ta količina alkohola je v 1 decilitru vina, prav tako v enem šilcu (0,3 dcl) žganja in tudi v pol steklenice piva (2,5 dcl) ali v 2,5 dcl mošta.

Vpliv alkohola na človeka

Ljudje se med seboj razlikujemo, kar vpliva tudi na koncentracijo alkohola v krvi, presnovo alkohola in vpliv na telo. Na to vplivajo spol, starost, teža, konstitucija, hitrost praznjenja želodca, prisotnost hrane v želodcu, vrsta alkoholne pijače, hitrost pitja, splošno zdravstveno stanje, dosedanje izkušnje z alkoholom, drugi genetski dejavniki in še nekateri drugi manj pomembni dejavniki.Alkohol ima na človeka kratkoročne učinke (npr. sprememba razpoloženja in vedenja, zmanjšanje miselnih sposobnosti) in dolgoročne učinke (npr. okvara jeter, rakaste bolezni, motnje spomina, alkoholizem).Poleg tega alkohol vpliva na pogostnost prometnih nezgod, poškodb, na nasilje, prepire, neželeno in/ali nevarno spolnost, na vedenje, za katerega je lahko človeku kasneje žal. Zato je smiselno nadzirati, koliko alkohola človek popije.Alkohol vpliva na človekovo presojo in vedenje, zato človek neredko pod vplivom alkohola dela stvari, ki jih trezen ne bi nikoli. Neredko so takšna dejanja v nasprotju z zakoni, pa tudi s človečnostjo.