Kodeks etike občinskega redarstva v nadaljevanju: redarske etike, vsebuje splošna in temeljna načela, ureja medsebojne odnose med občinskimi redarji in njihove odnose do državljanov, institucij ter opredeljuje odgovornost za njihove kršitve.

Upošteva pravila vsebovana v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, v Ustavi, zakonih in drugih predpisih Republike Slovenije, kakor tudi v odlokih, pravilnikih in drugih aktih lokalnih skupnosti.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Kodeks redarske etike je izraz volje in spoznanja vseh občinskih redarjev o nujnosti zakonitega, pravičnega in vljudnega ravnanja pri izvajanju nalog. Zavezuje vse občinske redarje Republike Slovenije.

2. člen

Občinsko redarstvo je javna služba.

3. člen

Občinski redar pri opravljanju svojih nalog zagotavlja varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in njegovo dostojanstvo.

človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo je občinski redar dolžan varovati tudi s preprečevanjem dejanj, ki so ponižujoča za ljudi.

4. člen

Občinski redar je moralno odgovoren, če je njegovo ravnanje v nasprotju s kodeksom. Kadar občinski redar deluje v skladu s kodeksom in pravili službe, mora uživati ustrezno zaščito predstojnika, pred poskusi razvrednotenja njegovega dela.

V tem primeru ima pravico do moralne, pravne in druge podpore lokalne skupnosti, v kateri opravlja svoje delo.

TEMELJNA NAČELA - USTAVNOST, ZAKONITOST IN ODGOVORNOST

5. člen 

Občinski redar se zaveda, da njegovo ravnanje ni samo formalnost, predpisana z zakoni, odloki in drugimi predpisi ter da njegova odgovornost ne zajema samo ozkega pojmovanja pravic in dolžnosti za izvajanje pooblastil, temveč pomeni tudi njegov vrednostni odnos do moralnih, etičnih in drugih vrednot ter načel, ki določajo vlogo občinskega redarstva v družbi.

6. člen

Kadar se od občinskega redarja zahteva izvršitev naloge, ki nasprotuje predpisom in njegovim pooblastilom, je dolžan odkloniti zahtevano nalogo in ravnati skladno s predpisi, ki urejajo to področje oziroma moralni in etičnimi vrednotami. Občinskemu redarju, ki ni hotel opraviti nezakonitega dejanja, ni mogoče izreči kazenskih, disciplinskih in drugih sankcij.

7. člen

Občinski redar v postopku skrbi, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ter enaka odgovornost za njegova dejanja, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

HUMANOST

8. člen

Pri izvajanju pooblastil in uradnih nalog v postopkih z ljudmi mora občinski redar ravnati strokovno in pri tem paziti, da ne škoduje časti in dobremu imenu ljudi, da jih po nepotrebnem ne vznemirja, ali jim nalaga nepotrebnih obveznosti. Osebno mora paziti na osebe, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in nego.

VAROVANJE UGLEDA

9. člen

Občinski redar varuje in utrjuje ugled občinskega redarstva tako pri opravljanju uradnih nalog kot tudi v zasebnem življenju. Kadar opravlja uradne naloge, je osebno urejen, kot to zahtevajo pravila, pravičen, vljuden, strokoven, dosleden in nedovzeten do vseh oblik podkupovanja.

Občinski redar nima pravice in ne sme zahtevati zase ali za koga drugega nobenih privilegijev pred ostalimi državljani ter ne sme na kakršenkoli način zlorabiti svojega službenega položaja.

JAVNOST DELA

10. člen

Občinski redar si mora stalno prizadevati za javno, zakonito, pošteno, vljudno in strokovno delo. V primeru kritike občinskega dela občinskega redarja s strani javnosti, mora njegov predstojnik ali tudi častno razsodišče preveriti tako navedbe javne kritike, kot tudi obrazložitve občinskega redarja ter nato ustrezno ukrepati. Na ta način se zagotavlja nadzor javnosti nad delom občinskega redarja ter odgovori na neutemeljene kritike s strani javnosti in tako gradi ugled službe v javnosti.

PROFESIONALNOST, STROKOVNOST IN NEODVISNOST

11. člen

Občinski redar se za profesionalno opravljanje svojih nalog ustrezno izobražuje, strokovno usposablja in izpopolnjuje, si širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna za opravljanje uradnih nalog.

Njegovo profesionalno ravnanje ne sme biti odvisno od političnega prepričanja in svetovnega nazora. Strokovnost in profesionalnost občinskih redarjev mora biti neodvisna od menjave političnih strank na oblasti. Občinski redarji se lahko združujejo v sindikalna, strokovna in druga združenja v državi in mednarodnih okvirih.

VAROVANJE POKLICNE TAJNOSTI

12. člen

Varovanje poklicne tajnosti je pravica in dolžnost občinskega redarja. Občinski redar ne sme uporabljati in razkrivati podatkov, do katerih je prišel pri izvajanju službenih opravil za noben drug namen, kot za izvajanje svojih službenih dolžnosti. Dolžnost varovanja poklicne tajnosti ne ugasne s prenehanjem službe v občinskem redarstvu.

MEDSEBOJNI ODNOSI

13. člen

Odnosi med občinskimi redarji temeljijo na določenem hierarhičnem redu in na medsebojnem spoštovanju, vzajemni in solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju in dostojanstvu. Vse to spodbuja večjo strokovnost, inovativnost, medsebojni dialog in visoko profesionalnost.

Takim odnosom so tuji pojavi poniževanja, podcenjevanja in zapostavljanja.

14. člen

Občinski redar lahko opravlja samostojno znanstveno in pedagoško delo, javno delo na publicističnem področju ter v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih organizacijah. S pisnim dovoljenjem predstojnika lahko opravlja tudi druga dela izven občinskega redarstva, če delo ni neposredno povezano z delom v občinskem redarstvu. Pri tem ne sme uporabljati podatkov, ki so vezani na varovanje uradne tajnosti in izkoriščati službenega vpliva.

ODGOVORNOST ZA KRŠITVE KODEKSA

15. člen

Moralno odgovornost za kršitve kodeksa ugotavlja častno razsodišče, ustanovljeno pri Združenju občinskih redarjev Slovenije.

Postopek pred častnim razsodiščem se začne na pobudo državljana, predstojnika občinskega redarstva, sindikalne organizacije, prizadetega občinskega redarja ali častnega razsodišča.

16. člen

častno razsodišče ima pet članov, ki uživajo ugled med občinskimi redarji in v javnosti, od katerih dva nista delavca občinskega redarstva. O svojem delu sprejeme častno razsodišče poslovnik.

17. člen

častno razsodišče odloča na javnih sejah in sprejema moralna stališča, ki se objavijo v lokalnih glasilih po potrebi tudi v drugih javnih medijih.

KONČNE DOLOČBE

18. člen

Načela kodeksa se upoštevajo enako, vedno in povsod v Republiki Sloveniji.

19. člen

Načela kodeksa so del izobraževalnega dela občinskih redarjev.

20. člen

Novo sprejeti občinski redar ob sprejemu v delovno razmerje podpiše izjavo, da sprejema vsebino kodeksa.

21 . člen

Ta kodeks začne veljati z dnem sprejema na seji UO.