Občina Kobarid

Izvira v osrčju Julijskih Alp, v dolini Trente in je v gornjem toku ena izmed petih naravno najbolj ohranjenih rek v Alpah. Njene vode so znane po čistosti ter modro zeleni barvi. Zgornji tok Soče je posebej priljubljen med ljubitelji veslanja na divjih vodah. Pri vasi Trnovo ob Soči sta progi za spust in slalom.

Soča sodi v sam vrh evropske naravne dediščine in je ena najlepših alpskih rek. Prav pri Kobaridu se izvije iz divje soteske in se potem ob čudovitih belih prodiščih umirja in odpočije.

Tolmun Otona je eden najlepših tolmunov s čudovitim prelivanjem barv reke Soče. Soča je v med Brezovim in Otonami ujeta v divjo sotesko z ogromnimi balvani in številnimi brzicami.

Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola, pri Robiču zapusti Slovenijo in nadaljuje svojo pot po Italiji. Na poti usvarja prečudovite tolmune, korita, naravne bazene in prodišča. Po svoji čistoči spada v prvi kakovostni razred. Poleti je topla in primerna za kopanje. Pravijo, da je zdravilna in da celi rane.

Do slapov potoka Kozjaka pridemo preko kamnitega mostu, pod katerim v globok tolmun pada prvi slap. Kamniti most je bil zgrajen 1895 leta. Potok Kozjak, levi pritok Soče, izvira v več povirnih krakih visoko pod Krnčico (2142m), teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih sta obiskovalcem dostopna le zadnja dva. V istočnem ustju spodnjih Korit potoka Kozjaka je nastal najbolj slikovit slap - Veliki Kozjak. Slap je izdolbel nekakšno podzemeljsko dvorano, katere dno zaliva prostran tolmun modrozelene barve, stene pa so zasigane kot v kraških jamah. Od temačnosti te dvoranice se odbija 15m visok bel steber vode.

Pod Kosečem se nahajajo do 60 m globoka, divja in težko dostopna Koseška korita, katerih le del si lahko tudi ogledamo.
Urejena sprehajalna pot nas vodi mimo cerkvice sv. Justa, ob potoku Stopnik, ki je ustvaril na svoji poti proti Ročici nekaj visokih slapov, nato zavijemo v Koseška korita.

Potok Brsnik je v ploščatih apnencih izjedel globoka korita z velikim in neenakomernim strmcem struge, tako, da pada voda v slapovih in skočnikih ter dere v brzicah.
V stenah korit izvira kraška voda in odlaga lehnjak, ki so ga uporabili pri zidavi cerkvice sv. Justa. Tik pred izlivom Brsnika v Ročico je narava oblikovala naravni prehod skozi korita.

Ob levem bregu Ročice se vrnemo nazaj v Koseč.

Kobariško blato obsega opuščene glinokope, vlažne travnike in grmišča. Je izredno pomemben življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Območje je uvrščeno v Naturo 2000. Tu najdemo veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so vezane predvsem na vlažne predele. Med rastlinskimi vrstami najdemo najrazličnejše življenjske oblike rastlin, najpogostejše so predvsem močvirske rastline. Med živalskimi vrstami pa najdemo dvoživke, kačje pastirje, metulje, rake, plazilce in ptice. V prostoru se prepletajo zgodovinske, kulturne in naravne znamenitosti.

Posebno doživetje ob obisku občine nudi obcestni lipov drevored, ki se vije vse od Kobarida do Starega sela. Zasajen je bil leta 1936 s strani diktatorja Mussolinija. Približna dolžina drevoreda je 4 km, sestavlja ga predvsem lipa (Tilia sp.) in divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.). Velja za enega najdaljših v Sloveniji. Danes je zaščiten kot naravna znamenitost. 

Kobariška občina predstavlja izreden prostor za živalski svet. Tu najdemo najrazličnejše ekosisteme, ohranjenost le teh je v dobrem stanju. Zastopane so najrazličnejše vrste metuljev, kačjih pastirjev, dvoživk, plazilcev, rakov, ptic, rib, netopirjev, glodavcev, malih in velikih sesalcev. Omeniti velja soško postrv, ki je endemit jadranskega povodja, saj je njen obstoj zelo ogrožen.

Naša občina velja za zelo razgibano. V povezavi s tem se pojavljajo najrazličnejše rastlinske vrste, ki so vezane na določene habitatne tipe. Veliko vrst med njimi je zavarovanih. Eni izmed teh vrst sta gorski rastlini arnika (Arnica montana) in bratinski košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra). Pri ljudeh veljata za zelo zdravilni rastlini. V kobariški občini najdemo tudi endemite, primera le teh sta ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium) iz krnskega pogorja  in  polegla medvejka (Spiraea decumbens), katero najdemo v Breginjskem kotu. Na posameznih rastiščih občine najdemo tudi različne vrste perunike.

Z 2244 m je najvišja gora v Krnskem pogorju. Predstavlja del Julijskih Alp. Leži znotraj Triglavskega narodnega parka. Krn s Krnskim pogorjem se strmo dviga nad reko Sočo ter Drežnico in Vrsnim. S svojo značilno obliko je prepoznaven že od daleč. Krn slovi po enem izmed najčudovitejšem razgledu tu okrog. Ob lepem jasnem vremenu seže pogled vse do morja. Do Krna vodi kar nekaj označenih planinskih poti. Pod vrhom Krna  na južni strani se nahaja Gomiščkovo zavetišče.

Se nahaja na meji med Slovenijo in Italijo. Z vrha seže čudovit razgled na Soško dolino in Benečijo, vse do Jadranskega morja. Simbol Matajurja predstavlja manjša cerkvica postavljena na vrhu. Dostop je možen iz smeri Svino, Avs ali lažje Italijanske smeri. Velja za izredno priljubljeno pohodniško destinacijo.

Pogorje se nahaja od Livka pa vse do Kambreškega. Najvišji vrh je Kuk s1243 m. Po pogorju je tako po slovenski kot italijanski strani speljana asfaltna cesta. Poskrbljeno je tudi za pešpoti. Te veljajo za ene izmed najčudovitejših panoramskih poti. Posebno doživetje poleg razgledov in narave predstavlja muzej na prostem, ki je lociran na Gradu. Tu si lahko ogledamo obnovljene kaverne, opazovalna mesta, strelske in povezovalne jarke, ter topniške položaje. Možni dostopi so iz Livka, Volč, Kambreškega ali Italije. Tu lahko vsakdo kaj najde zase.

Kobariški Stol je visok 1673 m. Predstavlja najdaljši greben v Julijskih Alpah. Dolžina grebena je 25 km, skupaj z zahodnim delom pa dolžina obsega 35 km. Na vrhu stola je postavljen oddajnik. Del pogorja je uvrščeno v območje Nature 2000. Travišča na pobočju Stola predstavljajo izjemno biotsko pestrost tako rastlinskih kot živalskih vrst. Velja izpostaviti, da območje predstavlja izreden habitat za mnoge ptice. Te so kotorna (Alectoris graeca), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), ruševec (Tetrao tetrix), sršenar (Pernis apivorus) itd. Možni dostopi so iz različnih strani. V lepem vremenu je pomembno izhodišče za spust z jadralnim padalom.

Se razprostira pred občinsko stavbo na kobariškem trgu. Zaščiten je kot naravna znamenitost. V Sloveniji ta drevesna vrsta ni samonikla, prenesena je bila od drugod. Zasajen je bil z namenom, kot okrasno drevo. Ljudje so se pod njim in se še danes zelo radi zbirajo. 

V vasi Livek, ob cerkvi Sv. Jakoba  raste 500 let stara lipa (Tilia sp.). Notranjost debla je votla. Obseg v prsni višini znaša 5,75 m, v višino pa meri 16 m. Posebna zanimivost je, da je lipa »poročena« s kostanjem iz Topolovega (Benečija). Namreč že vrsto let poteka iz Livka do Topolovega pohod in  na enem izmed teh so pohodniki poročili te dve drevesi in nanju namestili zlati obroč, kateri spominja na poročni prstan. Je zaščitena kot naravna znamenitost.