Kobarid je včeraj gostil 54. tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja

V soboto, 17. januarja 2026 je Kobarid gostil že 54. tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki že več kot pol stoletja predstavlja enega osrednjih dogodkov povezovanja Slovencev v čezmejnem prostoru. Srečanje, ki ga vsako leto pripravijo posoške Občine Kobarid, Tolmin in Bovec ter Upravna enota Tolmin, potrjuje živost skupnega jezika, kulture in identitete ter pomen sodelovanja čez državno mejo.

Osrednja slovesnost je potekala v Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu. V imenu gostiteljev je zbrane nagovorili tudi župan Občine Kobarid Marko Matajurc, pozdrav iz Benečije pa je prinesla priznana kulturna delavka in pesnica Margherita Trusgnach. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen stalne in sistemske podpore slovenskim skupnostim zunaj matične domovine ter izpostavil čezmejno sodelovanje kot ključen element ohranjanja jezika, kulture in skupnega življenjskega prostora.

Slovesnost je obogatil raznolik kulturni program, v katerem so nastopili Ljoba Jenče, Oktet Simona Gregorčiča Kobarid ter Folklorna skupina »Val Resia« A. P. S. iz Rezije. S svojimi nastopi so predstavili bogastvo nesnovne kulturne dediščine ter izrazito povezanost čezmejnega prostora, kjer se stoletja prepletajo jezik, pesem, ples in skupni običaji.

Osrednja nota letošnje slavnostne prireditve je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih tradicionalno prejmejo posamezniki za izjemne dosežke in dolgoletno delovanje na področju ohranjanja slovenske identitete, kulture in jezika v zamejstvu.

Gujonovo priznanje je prejela Luisa Battistig za dolgoletno in predano delovanje na področju ohranjanja kulturne in etnografske dediščine Benečije ter za pomemben prispevek k družbenemu in kulturnemu življenju Nadiških dolin. Kot predsednica Planinske družine Benečije ter sodelavka Inštituta za slovensko kulturo s svojim delom povezuje raziskovanje, dokumentiranje in prenos dediščine na mlajše generacije. Njeno ustvarjanje in urejanje publikacij, posvečenih življenju v gorskem prostoru, predstavlja dragocen zapis skupnega spomina in identitete tega območja.

Druga prejemnica Gujonovega priznanja pa je bila Andreina Trusgnach, ki ga je prejela  za izjemne literarne dosežke ter dragocen in vztrajen prispevek k ohranjanju in uveljavljanju slovenskega jezika in kulture v Benečiji. Njeno ustvarjanje v slovenskem beneškem narečju predstavlja zavesten in pogumen odgovor na postopno izginjanje jezikovne raznolikosti v Videnski pokrajini. Njena poezija, proza in besedila popevk so bila večkrat nagrajena ter objavljena v številnih publikacijah v Sloveniji in Italiji, s čimer pomembno prispevajo k prepoznavnosti beneških Slovencev v širšem prostoru.

Delovno srečanje in podpis pisma o nameri za EZTS

V okviru letošnjega srečanja je potekalo tudi delovno srečanje s podpredsednikom Vlade Republike Slovenije in ministrom Matejem Arčonom, na katerem so se zbrali predstavniki posoških in zamejskih občin, slovenskih organizacij v Italiji ter političnega in diplomatskega prostora. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o nadaljnjem razvoju čezmejnega sodelovanja ter o možnostih za bolj usklajeno in dolgoročno povezovanje območja.

Vrhunec delovnega srečanja je bil podpis pisma o nameri, s katerim so slovenske in italijanske občine izrazile skupno voljo za začetek postopkov ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Skupne Doline – Valli Condivise. Pobuda zajema območja Nadiških dolin, Železne in Kanalske doline ter Zgornjega Posočja in predstavlja pomemben korak k skupnemu načrtovanju razvoja, učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev ter celostnemu upravljanju skupnega čezmejnega prostora.

RRA Posoški razvojni center ima v procesu ustanavljanja EZTS vlogo koordinatorja ter povezovalca občin in ključnih deležnikov. Z aktivnim sodelovanjem postavlja temelje dolgoročnemu čezmejnemu partnerstvu, ki bo prispevalo k trajnostnemu razvoju, večji povezanosti območja ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev na obeh straneh meje.

Srečanje tradicionalno podpirata tudi JSKD OI Tolmin in Zavarovalnica Triglav.

Foto: Milan Štulc in Katarina Rutar Ipavec