Legenda.fest Breginj 2026 ponovno oživil dediščino Breginjskega kota

V soboto, 11. julija, je Breginj gostil Legenda.fest Breginj 2026, enodnevno etnološko prireditev, posvečeno ohranjanju bogate kulturne dediščine Breginjskega kota. Dogodek, ki temelji na dolgoletni ideji in projektu Vide Škvor, je letos ponovno povezal domačine in obiskovalce ter skozi prikaze starih opravil, rokodelskih spretnosti in domače kulinarike obudil spomine na življenje, kakršnega so poznali nekoč.

Legenda.fest pa ni zaživel le na dan prireditve. Že v dneh pred dogodkom so potekale delavnice priprave lokalnih domačih dobrot, na katerih so domačinke obujale stare recepte in kulinarično dediščino Breginjskega kota. Priprave na osrednji prikaz izdelave kope so se začele že v četrtek in petek, ko so domačini obračali in nato pograbili seno. S tem so obudili nekdaj nepogrešljivo opravilo, ki je bilo del vsakdana na breginjskih travnikih in predstavlja pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Na dan prireditve je na odprtem ognjišču v velikem kotlu dišalo po krompirjevki in belem močenju, značilni breginjski jedi, ki so jo nekoč pripravljale gospodinje. Obiskovalci so lahko okusili tudi druge domače dobrote ter spoznali kulinarično bogastvo teh krajev. Program se je začel s prikazom klepanja kose, ki ga je predstavil Marko Črnilogar. Obiskovalcem je prikazal, kako pomembna je bila pravilno pripravljena kosa za uspešno košnjo, ter spomnil, da so nekoč s koso kosili tako moški kot ženske. Tradicionalna košnja zanj še danes predstavlja način ohranjanja dediščine in tesnega stika z naravo. Sledila je s predstavitev pletarske obrti, ki jo je predstavil Marjan Jeklin. Pletarstva se je učil od svojega očeta in drugih domačih mojstrov, svoje znanje pa je kasneje nadgradil tudi na pletarskem tečaju. Danes izdeluje tradicionalne koše, košare in druge uporabne izdelke ter svoje bogato znanje prenaša na mlajše rodove. Veliko zanimanja je pritegnila tudi strojnica in predstavitev starih predmetov iz Breginja, ki jih je predstavil Zdravko Mazora in tako obiskovalcem približali čase, ko so se ti predmet še uporabljali. Zdravko Marcola  je obiskovalcem približal delo čevljarja, predstavil tradicionalno orodje in materiale ter prikazal spretnosti, ki so bile potrebne za izdelavo in popravilo obutve. V času, ko si ljudje niso mogli privoščiti pogostega nakupa novih čevljev, je bil čevljar nepogrešljiv mojster, njegovo znanje pa je predstavljalo pomemben del lokalne obrtne dediščine. Dogajanje so dopolnjevale stojnice z lokalnimi izdelki, medom in zelišči. Darja Lampret je obiskovalcem predstavila predelavo ovčje volne ter izdelavo pletenih in polstenih izdelkov, Ladislav Zdravko Tuta je predstavil bogastvo zelišč in njihovo tradicionalno uporabo, Čebelarstvo Baloh pa je ponudil izdelke iz medu. Kulturni program sta s harmoniko obogatili Vika Tonkli in Hana Tonkli, večer pa je zaključil nastop Ansambla Ikebana, ki je poskrbel za prijetno vzdušje in druženje obiskovalcev.

Legenda.fest je dokazal, da dediščina Breginjskega kota ni le del preteklosti, temveč pomemben del sedanjosti in prihodnosti. Takšni dogodki živijo predvsem zaradi ljudi, ki svoje znanje nesebično delijo z drugimi in ga prenašajo na mlajše generacije. Organizatorji ob tej priložnosti iskreno poudarjajo, da prireditve brez številnih prostovoljcev ne bi bilo mogoče izpeljati. Pri njeni pripravi so stopila skupaj vsa društva v Breginju ter številni domačini, ki so s svojim delom, časom in pripravljenostjo pomagati pokazali, kako močna je povezanost skupnosti. Prav sodelovanje ljudi in spoštovanje do dediščine je  dodalo Legenda.festu posebno vrednost in spodbudo, da zgodbe Breginjskega kota živijo tudi za prihodnje rodove.

Tekst: Nataša Baloh

Foto: Jerica Kobal