Na slavnostni seji občinskega sveta podelili nagrade Občine Kobarid

Občina Kobarid je na slavnostni seji občinskega sveta, ki jo je obeležila prvo soboto po občinskem prazniku (praznuje ga 15. oktobra, na rojstni dan pesnika Simona Gregorčiča), ponovno izpostavila pomemben del svoje zgodbe – ljudi, ki s svojim delom, predanostjo in prispevkom zaznamujejo življenje v lokalni skupnosti. Podeljen je bil naziv častni občan, poleg najvišje nagrade pa so razglasili tudi prejemnike ene plakete, dveh priznanj in treh denarnih nagrad. Župan Marko Matajurc je podelil tudi zahvalo župana.

Naziv častni občan Občine Kobarid je prejel Vojko Gašperut – Gašper za življenjsko delo na področju likovne umetnosti ter za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine Kobariškega in širšega Posočja.

Plaketo Občine Kobarid je prejela Danica Hrast za življenjsko delo ter dolgoletni in neizbrisni prispevek lokalni in širši skupnosti.

Priznanje Občine Kobarid sta prejeli:

• Karmen Koren za uspešno in predano delo na področju trajnostne kulture, inovativnega podjetništva in ozaveščanja mladih ter
• Katja Pignatari za izjemno raziskovalno, povezovalno in promocijsko delo na področju ohranjanja zgodovinskega spomina ter krepitve mednarodnih vezi, zlasti v okviru projekta Reševanje v dolini Soče.

Denarno nagrado Občine Kobarid so prejeli:

• Lenka Raspet za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter za izjemen prispevek pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine z večletnim raziskovalnim delom in izdajo knjige Sedlo skozi čas;
• animatorji Oratorija Kobarid za dolgoletno predano delo pri vzgoji otrok in
• Kulturno društvo Mešani pevski zbor Sveti Anton Kobarid za 40-letno kakovostno ohranjanje pevske tradicije na Kobariškem ter za povezovanje Posočja in Benečije.

Zahvalo župana Občine Kobarid je prejela Gasilska zveza Kobarid za več kot 70 let predanega delovanja ter za pomembne uspehe in vidne dosežke v lokalnem okolju in širšem prostoru.

Program slavnostne seje so letos sooblikovale učenke in učenci Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid z mentorico Nino Levpušček Melinc. S pesmijo je večer polepšal Mešani pevski zbor Sveti Anton.

Vsem prejemnikom občinskih nagrad in priznanj iskreno čestitamo.

V nadaljevanju predstavljamo letošnje občinske nagrajence.

Naziv častnega občana Občine Kobarid je za življenjsko delo na področju likovne umetnosti ter za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine Kobariškega in širšega Posočja posthumno prejel Vojko Gašperut – Gašper.

Kot 17-letni fant je v nesreči postal tetraplegik. Po življenjski preizkušnji se ni predal, svojo strast je našel v umetnosti, izmojstril se je v slikanju z usti in se z vztrajnostjo povzpel med svetovno znane slikarje. Njegove slike niso le umetniška dela, temveč dragocen dokument časa. Na platna je prenašal podobe starega Posočja, kamnite hiše, ozke poti, cerkve in domačije, ki jih je potres leta 1976 za vedno spremenil. Njihova posebna vrednost je v tem, da ohranjajo spomin na arhitekturno in kulturno dediščino, ki bi sicer živela le še v spominih starejših generacij. Vedute, ki jih je naslikal, niso bile le natančne in umetniško dovršene, ampak tudi prežete s toplino osebe, ki je svoj rodni kraj nosila globoko v srcu. Dela Vojka Gašperuta so na mnogih razstavah doma in po svetu navduševala ljubitelje umetnosti. Skupaj z desetimi drugimi slovenskimi umetniki je razstavljal v Louvru v Parizu, kar je dotlej uspelo le Ivani Kobilca.

Posebna veličina Vojka Gašperuta pa ni bila le v njegovem slikarskem talentu, temveč tudi v njegovi človeški širini. S svojim zgledom je mnogim vlival pogum, da so tudi sami lažje premagovali življenjske stiske.

Plaketo Občine Kobarid je za življenjsko delo in neizbrisni prispevek lokalni in širši skupnosti prejela Danica Hrast.

Danica Hrast se je rodila v Čekovniku nad Idrijo. Po končani gimnaziji v Idriji je šolanje nadaljevala na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je študirala ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih otrok in pridobila naziv univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja. Po selitvi v Tolmin in pozneje v Podbelo se je dejavno vključila v življenje kraja in občine. Od leta 1991 je članica Sveta Krajevne skupnosti Borjana–Podbela, kar pet mandatov, do leta 2011, pa je opravljala tudi funkcijo predsednice sveta.

S svojim predanim delom je pomembno prispevala k razvoju krajevne skupnosti, izboljšanju življenjskih razmer in povezovanju ljudi. Posebno pozornost je namenjala vključevanju krajanov v odločanje o skupnih zadevah ter spodbujanju sodelovanja pri uresničevanju razvojnih pobud. S povezovanjem vaščanov, predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti, ustanov in različnih organizacij je sodelovala pri številnih projektih, ki so pomembno zaznamovali življenje v tem delu občine. Med njimi velja izpostaviti zagotovitev sprejema prvega in drugega programa Televizije Slovenija, odpravo težav s telefonijo, razvoj cestne infrastrukture ter obnovo podružnične cerkve Sv. Helene na Lupu.

Ob skrbi za infrastrukturni razvoj je veliko pozornosti posvečala tudi družabnemu življenju in ohranjanju povezanosti med ljudmi. V času njenega delovanja so potekala številna srečanja krajanov, delavnice in druge prireditve, posebno odmevne pa so bile obeležitve 40. in 50. obletnice potresa v Posočju. Pomembno mesto v njenem delovanju je imelo tudi čezmejno povezovanje. S pohodi prijateljstva med Podbelo in Čenebolo je spodbujala sodelovanje ter krepila prijateljske vezi z rojaki v zamejstvu.

Svoje znanje, izkušnje in občutek za skupno dobro je udejanjala tudi na občinski ravni. Pet mandatov je bila občinska svetnica, med letoma 2010 in 2014 pa je opravljala funkcijo podžupanje Občine Kobarid. S predanostjo, umirjenostjo in posluhom za ljudi je pomembno prispevala k delovanju občinske uprave ter k iskanju rešitev za potrebe in izzive lokalnega okolja.

Priznanje Občine Kobarid je za uspešno in predano delo na področju trajnostne kulture, inovativnega podjetništva in ozaveščanja mladih priznanje prejela Karmen Koren.

Karmen Koren je modna oblikovalka, ljubiteljica vintage mode in podjetnica, ki je že v svojih dvajsetih letih začela zbirati oblačila. Ko se je njena zbirka v nekaj letih močno povečala, se je odločila, da svojo strast spremeni v podjetniško zgodbo. Tako je leta 2017 v Kobaridu zaživela Reinkarmika, edinstvena trgovina z vintage oblačili, ki je v ta del Slovenije prinesla svež in drugačen pogled na modo. V skoraj desetletju delovanja je Reinkarmika postala stičišče vseh, ki v modi iščejo več kot zgolj oblačilo. Karmen v starih oblačilih prepoznava zgodbe, značaj in duh časa ter jih razume kot nosilce kulturne in osebne zgodovine. S svojim delom spodbuja ponovno uporabo oblačil, njihovo popravljanje in predelavo ter opozarja na pomen trajnostnega odnosa do mode, potrošnje in okolja.

Leta 2023 je svojo dejavnost nadgradila z odprtjem Studia Reinkarmika – prostora za ustvarjanje, šivanje, shranjevanje oblačil in učenje. S tem je svojo podjetniško zgodbo razširila tudi na področje ustvarjalnega izobraževanja ter odprla nove možnosti za prenos znanja in razvijanje praktičnih spretnosti. Pomemben del njenega delovanja je namreč tudi izobraževanje in ozaveščanje mladih. Svoje znanje o modni industriji in trajnosti prenaša na osnovnošolce in dijake, ki jih skozi praktične delavnice spodbuja h kritičnemu razmišljanju o potrošništvu ter jim približuje pomen ponovne uporabe, popravil in ustvarjalne predelave oblačil.

Karmen Koren s svojo ustvarjalnostjo, podjetniško pobudo in predanostjo trajnostnim načelom pomembno prispeva k širjenju okoljske ozaveščenosti v lokalnem okolju. S povezovanjem mode, ustvarjanja in izobraževanja dokazuje, da je mogoče podjetniško zgodbo graditi na odgovornejšem odnosu do okolja ter hkrati navdihovati mlade in širšo skupnost k bolj trajnostnim življenjskim navadam.

Priznanje Občine Kobarid je za izjemno raziskovalno, povezovalno in promocijsko delo na področju ohranjanja zgodovinskega spomina ter krepitve mednarodnih vezi, zlasti v okviru projekta Reševanje v dolini Soče, prejela Katja Pignatari.

Katja Pignatari se je že v otroštvu z zanimanjem posvečala zgodbam o drugi svetovni vojni, ki jih je pripovedoval njen nono. Postopoma je spoznavala njihov pomen in vrednost ter se zavedela, kako pomembno jih je ohraniti za prihodnje generacije. To spoznanje je začela uresničevati med študijem etnologije, ko je med pripravo seminarske naloge o življenju v Kobaridu med drugo svetovno vojno obiskala številne pričevalce. Raziskovanje je poglobila v diplomski nalogi, v kateri se je osredotočila na položaj in življenje žensk v tistem času.

V okviru svojega raziskovalnega dela je navezala stike s potomci ameriških letalcev, ki so se med drugo svetovno vojno po strmoglavljenju bombnika v bližini Kobarida s pomočjo domačinov rešili pred zajetjem. S tem je pomembno prispevala k oživljanju zgodb, ki povezujejo prebivalce Posočja z dogodki in ljudmi na drugi strani Atlantika.

Poseben prispevek Katje Pignatari je prevod knjige ameriškega letalca Billa Pettyja z naslovom Pogrešan v akciji: 72 dni za sovražnikovo črto. S prevodom je pomemben zgodovinski vir približala slovenskim bralcem ter omogočila, da se zgodba o pogumu, solidarnosti in pomoči domačinov ohranja tudi v slovenskem prostoru. Obenem je aktivno sodelovala pri organizaciji obiska Pettyjevih sorodnikov v Kobaridu ter tako pomagala ponovno vzpostaviti in utrditi vezi med družinami, ki jih povezuje skupna zgodovinska izkušnja.

V sodelovanju s Pettyjevima vnukinjama in kustosinjo Kobariškega muzeja je pripravila tudi odmevno razstavo Reševanje v dolini Soče, s katero je širši javnosti predstavila ta zgodovinski dogodek.

Denarno nagrado Občine Kobarid je za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter za izjemen prispevek pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine z večletnim raziskovalnim delom in izdajo knjige Sedlo skozi čas prejela Lenka Raspet.

Lenka Raspet je svojo poklicno pot posvetila šolstvu in delu z mladimi. Poučevala je na celodnevni Osnovni šoli v Breginju in na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid, kjer je dva mandata opravljala tudi funkcijo ravnateljice. Kot vodnica je obiskovalcem Kobariškega muzeja, zlasti mladim in šolskim skupinam, predano predstavljala dediščino soške fronte in širši zgodovinski pomen tega prostora. Delo z mladimi ji je bilo pri tem v posebno veselje.

Veliko je potovala, svoje izkušnje, doživetja in vtise pa z veseljem delila z drugimi na potopisnih predavanjih.

Posebno mesto v njenem življenju zavzema zanimanje za lokalno zgodovino, zlasti za zgodovino Sedla oziroma Sejske fare, ki so ji pripadale vasi Stanovišče, Homec, Podbela in Sedlo. V želji, da bi ti kraji dobili svojo ˝osebno izkaznico˝, je napisala knjigo Sedlo skozi čas. Gradivo je več let zbirala po različnih arhivih in knjižnicah, največjo vrednost njenega raziskovalnega dela pa predstavljajo pogovori z domačini. Z njimi je zbrala številne pomembne podatke, pričevanja in zanimivosti, ki bi sicer lahko utonili v pozabo.

Delo Lenke Raspet ima posebno vrednost za prihodnje generacije, saj ohranja spomin na življenje ljudi ob zahodni meji ter bogati kulturno dediščino in prostor občine Kobarid. S svojim dolgoletnim pedagoškim, raziskovalnim, kulturnim in družbenim delovanjem predstavlja zgled predanosti skupnosti, spoštovanja do zgodovine ter odgovornega ohranjanja lokalne identitete.

Denarno nagrado Občine Kobarid so za dolgoletno predano delo pri vzgoji otrok prejeli animatorji Oratorija Kobarid.

Začetki Oratorija v Kobaridu segajo v leto 2003. Da ta oblika počitniškega varstva živi že skoraj četrt stoletja, gre zasluga predvsem animatorjem, ki vsako poletje pet dni namenijo skrbi za otroke od prvega do osmega razreda osnovne šole. Devetošolci se lahko v tem času že preizkusijo v vlogi pomočnikov animatorjev.

Oratorij vsako leto pritegne veliko otrok. Letos se ga je udeležilo kar 78 otrok, zanje pa je skrbelo rekordnih 40 animatorjev. Čeprav so mnogi med njimi še zelo mladi, svoje odgovorno poslanstvo opravljajo z veliko mero zavzetosti in predanosti. Njihovo delo cenijo tudi starši, ki jim svoje otroke zaupajo brez pomislekov. Animatorji svoje delo opravljajo prostovoljno. Če jim čas dopušča, se srečujejo skozi vse leto, saj tako ohranjajo povezanost in dobro dinamiko skupine. Intenzivne priprave na poletni oratorij se začnejo že januarja. Za otroke pripravijo raznolik počitniški program, ki vključuje zabavne igre, ustvarjalne in učne delavnice ter pohode. S premišljeno izbranimi vsebinami spodbujajo moralni razvoj, duhovno rast ter medsebojno spoštovanje in sodelovanje, otrokom pa omogočijo ustvarjati tudi nepozabne počitniške spomine.

Posebno vrednost kobariškemu oratoriju daje dejstvo, da so bili številni današnji animatorji nekoč tudi sami njegovi udeleženci. Prav lepe izkušnje iz otroštva so jih spodbudile, da so se pozneje vrnili v vlogi animatorjev in tako nadaljevali tradicijo, ki temelji na prostovoljstvu, prijateljstvu in skrbi za mlajše generacije.

Denarno nagrado Občine Kobarid je za 40-letno kakovostno ohranjanje pevske tradicije na Kobariškem ter za povezovanje Posočja in Benečije prejelo Kulturno društvo Mešani pevski zbor Sveti Anton Kobarid.

Mešani pevski zbor Sv. Anton Kobarid že štiri desetletja pomembno bogati kulturno in družbeno življenje v očini Kobarid. Kot cerkveni zbor redno sodeluje pri nedeljskih bogoslužjih ter s svojim petjem soustvarja duhovno in kulturno identiteto lokalnega prostora. Hkrati je aktivno vpet v širše družbeno dogajanje, saj s pesmijo bogati številne lokalne prireditve in pomembne dogodke v občini. V štirih desetletjih delovanja je pripravil tudi vrsto samostojnih koncertov.

Med odmevnejšimi je bil koncert popevk z Otom Pestnerjem, letos pa so pevci jubilej zaznamovali s koncertom Pesem vere živi naprej! V sodelovanju z mladinskima pevskima zboroma iz Libušnjega in Kobarida so na simbolen način povezali različne generacije pevcev ter poudarili pomen prenosa glasbene in kulturne dediščine na mlajše rodove.

Pomemben del delovanja zbora predstavlja povezovanje s slovenskim kulturnim prostorom zunaj meja države. Že vrsto let redno gostuje v Benečiji, kjer sodeluje na kulturnih in spominskih slovesnostih slovenskih zamejskih organizacij. Leta 2024 je skupaj z Oktetom Simon Gregorčič gostoval tudi v bavarskem mestu Brannenburg, kjer je slovensko pesem predstavil v kraju, ki je s Kobaridom zgodovinsko povezan prek nekdanje vojašnice Karfreit Kaserne.

Dolgoletno, kakovostno in za širšo skupnost pomembno delovanje zbora je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki mu je podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture.

Mešani pevski zbor Sv. Anton Kobarid s svojim štiridesetletnim predanim delovanjem pomembno prispeva k bogatitvi kulturnega življenja občine, ohranjanju pevske tradicije, povezovanju generacij ter krepitvi kulturnih vezi med Posočjem in Benečijo. S svojo pesmijo ohranja bogato dediščino domačega okolja, jo prenaša na mlajše rodove ter promovira Kobarid tudi zunaj slovenskih meja.

Na slavnostni seji je bila podeljena tudi zahvala župana Občine Kobarid. Za več kot 70 let predanega delovanja ter za pomembne uspehe in vidne dosežke v lokalnem okolju in širšem prostoru jo je prejela Gasilska zveza Kobarid.

Gasilska zveza (GZ) Kobarid povezuje tri prostovoljna gasilska društva (PGD) – Kobarid, Breginj in Drežnica – ter pokriva območje celotne občine. Povezana je s Severnoprimorsko gasilsko regijo in GZ Slovenije, s čimer soustvarja širšo mrežo sodelovanja na področju gasilstva, zaščite in reševanja.

Začetki GZ Kobarid segajo v leto 1955, ko je takratna okrajna gasilska zveza pripravila pogoje za ustanovitev občinskih gasilskih zvez v novoustanovljenih občinah Bovec, Kobarid in Tolmin. Vsaka od njih je pokrivala območje svoje občine. Ob združitvi posoških občin leta 1961 so se združile tudi gasilske zveze in oblikovale GZ Gornje Posočje. Po ponovni ustanovitvi samostojne Občine Kobarid je bila 23. maja 1996 ponovno ustanovljena tudi GZ Kobarid.

Temeljno poslanstvo zveze je usklajevanje delovanja PGD-jev, zagotavljanje strokovne pomoči ter uresničevanje skupnih interesov na področju gasilstva, zaščite in reševanja. Prek svojih treh društev skrbi za gašenje požarov, reševanje ob nesrečah, izvajanje preventivnih dejavnosti na področju varstva pred požarom ter sodelovanje pri zaščiti in reševanju ljudi in premoženja.

GZ Kobarid je imela pomembno vlogo ob potresih, ki so v preteklosti prizadeli Posočje, pa tudi ob številnih drugih naravnih nesrečah. Z lokalno skupnostjo in Civilno zaščito Občine Kobarid dobro sodeluje, še posebej ob večjih naravnih in drugih nesrečah, ko sta hitra odzivnost in usklajeno delovanje ključnega pomena.

V vseh letih delovanja je zveza posebno pozornost namenjala strokovnemu izobraževanju in usposabljanju članov ter pridobivanju novih kadrov. Pomemben del njenega poslanstva je tudi delo z mladimi, ki se redno udeležujejo gasilskih tekmovanj in drugih aktivnosti ter tako pridobivajo znanje, veščine in vrednote prostovoljnega gasilstva.

Foto: Katarina Rutar Ipavec