Krajevna skupnost Kred - Staro selo

Krajevno skupnost Kred - Staro selo sestavljajo 4 vasi: Potoki, Kred, Robič in Staro selo. V teh vaseh se prepleta nešteto zgodovinskih, naravnih in kulturnih znamenitosti. Kljub številnim potresom v letih 1976, 1998 in 2004 se je ohranilo veliko znamenitosti.

Zbranih je kar nekaj zapisov o dogajanjih u naši krajevni skupnosti. Zgodovina teh vasi seže že zelo daleč v zgodovino. Kred z okolico naseljen že v prazgodovini, kar izpričujejo najdbe iz Pelerinčeve jame, v Laščah in na Deru in okrog cerkve sv. Volarja. Staro selo danes leži na terasi nad zablateno dolino. V preteklosti pa naj bi prvotno stala na pobočju v Laščah, to dokazujejo najrazličnejša odkritja iz bakrene dobe in rimskih časov. Ravno pričajo najdbe , da je bila okolica Robiča poseljena že v času bronaste dobe. Ohranilo sej je kar nekaj zgodb iz preteklosti. Ena izmed njih je zanimiva pripoved o turškem napadu in o hudi bitki na krejskem polju (verjetno ok. l. 1478). Vaščani so Turke nagnali na poplavljeni in zaledeneli Lapoču, kjer je turškim konjem in Turkom v opankah drselo, naši ljudje pa so se z derezami na nogah hitro premikali in prebadali sovražnika z vilami ter s kosami kosili njihove glave kot seno. Tisti, ki so se rešili so se zakleli: »Nikoli več ne pridemo v ta kraj, imajo železne roke in noge!« Da so bili tu okrog turški vpadi pričajo tudi postavitve cerkva, ki so oznanjala vpade (sv. Volar).

Ti kraji so bili vedno povezani z Beneško Slovenijo. O tem priča ozkotirna železnica Čedad-Kobarid, ki je v letih 1916 - 1932 povezovala Beneško Slovenijo in Posočje. Italijani so začeli graditi železnico l. 1915 od čedajskega predmestja Barbetta, kjer so postavili velika skladišča do vasi Sužid, ki je bila v zavetju pred avstro-ogrskim topništvom. Do 12. soške bitke je železnica služila izključno vojaškim potrebam. Po koncu prve svetovne vojne je bila železnica podaljšana do železniške postaje v Čedadu in do Kobarida. Progo so 1. 8. 1921 odprli za civilni promet. Koncesijo za upravljanje je prejela družba Eredi Binetti di Cividale, ki je vzdrževala progo in tri vlake dnevno v eno smer. Zaradi visokih stroškov vzdrževanje so progo l. 1932 demontirali in opustili.

Pomemben zapis o značilnih gradnjah, predvsem pa vasi Kred predstavlja televizijsko dramo o kaplanu Martinu Čedermacu, ki jo je posnela RTV Ljubljana. Tako se je na filmskem traku ohranila zunanja podoba vasi z značilnimi ograjami na gankih, vinsko trto – beniko, ozkimi prehodi med hišami - landronami in strešniki – korci.

Širši javnosti pa so ti kraji predvsem znani po naravnih kopališčih ob reki Nadiži. Dolžina reke je 60 km, porečje obsega 309 km2. Izvira v Breginjskem kotu kot Črni in Beli potok. Pod vasjo Potoki je Nadiža izoblikovala naravna korita s podornim naravnim mostom v desni steni. Reko prečka viseči most, ob njej so kopališča. Nadiža pri Kredu v ostrem loku zavije proti jugu in se prebija po več kot 1000 metrov globoki in tesni soteski med Mijo (1237 m) in Matajurjem (1642 m) proti Furlanski nižini. Pri mejnem prehodu Robič prestopi v Beneško Slovenijo. Zaradi izredne geomorfogenetske izoblikovanosti doline in struge, čiste vode in naravnega okolja uživa Nadiža status posebnega varstva naravne dediščine. Omeniti velja tudi Kobariško blato, ki predstavlja območje grmišč in travnikov ob reki Idrija. Lipov drevored , ki se vije ob glavni cesti vse do Kobarida.