Pogovor z županom ob občinskem prazniku

V začetku meseca oktobra je na vrata kobariškega župana Marka Matajurca potrkala glavna in odgovorna urednica Sočasnika Mateja Kutin.  Kaj ji je ob občinskem prazniku povedal župan si preberite v nadaljevanju.

Ne moreva se ogniti letošnji največkrat omenjeni temi – koronavirusu in z njim povezani pandemiji. Marca smo bili priča popolnemu zaprtju, potem počasnemu oživljanju proti poletju. Jesen je, kot je bilo pričakovano, prinesla nove ukrepe. Popolnega zaprtja, kot smo mu bili priča, naše gospodarstvo verjetno ne bi preneslo več. Kako ste se spopadli s temi neznanimi izzivi?
S 16. marcem smo bili res priča popolni blokadi države. Lahko rečem, da smo v času pandemije delovali dobro, odgovorno in profesionalno. Da smo imeli stanje pod kontrolo, gre zahvala poveljniku civilne zaščite (CZ) Aleksandru Vončinu in celotnemu štabu CZ. V naši občini praktično ni bilo okužb. Nekaj težav smo imeli zaradi zaprtja meje. S Slovenci, ki živijo v Benečiji, smo bili vseskozi v stiku. Dokumente smo urejali njim, da so lahko prihajali k nam, in našim občanom, ki hodijo na delo v Italijo. Pogosto smo bili v stiku z ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom, še posebej ob odprtju mednarodnega mejnega prehoda Robič, in komandirjem tolminske policijske postaje Borisom Zorkom. Zaradi dobrega sodelovanja smo tudi težave uspešno reševali. Kar zadeva ekonomskih težav … teh ni bilo veliko zaznati. Casino Aurora je bil zaprt in zaposleni na čakanju. Na srečo pa se je kasneje ponovno odprl. Kolikor sem se pogovarjal z gospodarstveniki, večjih težav spomladi ni bilo. Ko so se ukrepi sproščali, se je življenje počasi normaliziralo. Zaživel je tudi turizem. Gostov ni bilo bistveno manj, tudi zahvaljujoč Vladi RS. Zaradi uvedbe turističnih bonov se je spremenila struktura gostov; prevladovali so Slovenci, kar v preteklih letih za Posočje ni bilo značilno.

Kakšno je stanje sedaj, v začetku oktobra? So v veljavi kakšni posebni ukrepi?
Razen priporočil vlade nimamo nobenih dodatnih ukrepov in v tem trenutku niti ne vidim potrebe po njih. Zavedamo se resnosti situacije, zato se ukrepov držimo; uporabljamo maske, si razkužujemo roke in se držimo razdalje. Dejstvo pa je, da se nekateri naši dijaki, študenti šolajo v Ljubljani, kjer so večje koncentracije ljudi, in okužba bo prej ali slej prišla tudi k nam.

Občina je letos odpovedala vse prireditve z namenom, da se okužbe ne bi prenašale.
Za to smo se odločili, ker v začetku stvari niso bile jasne in je bilo težko karkoli organizirati. Načrtovali smo bogat program poletnih kulturnih prireditev, a smo ga zaradi nastale situacije odpovedali. Organizator namreč prevzame odgovornost; ne gre le za moralno in pravno, ampak predvsem za skrb za zdravje naših ljudi.

Boste program prenesli v prihodnje leto?
Seveda. Lani smo organizirali dobrodelni božično-novoletni koncert. V programu je tudi letos, a žal še ne vemo, ali bo izvedljiv. Želimo ga izpeljati predvsem zato, ker je dobrodelen.

V času prireditev zapirate posamezne ulice. Mnogi menijo, da bi moralo biti tako tudi sicer. Kaj vi menite o tem? Kakšno so vaši načrti glede zaprtja in urejanja središča Kobarida?
Želim si, da bi trg in določene dele ulic zaprli, a za to je potreben čas. Ureditev južne obvoznice bo terjala še nekaj let. Sam si želim, da bi bilo to čim prej. V letošnjem proračunu smo namenili sredstva za izvedbo študije prometa v Kobaridu. Upam, da bomo čim prej v poletnem času zaprli del trga, Gregorčičevo ulico pa preuredili v enosmerno. S tem bi povečali varnost pešcev in pridobili prireditveni prostor. Zaključujemo tudi s pripravo dokumentacije za postavitev avtobusnega postajališča ob cerkvi, saj je nujno potreben. Ko dežuje, šolarji in tudi drugi nimajo kje čakati na avtobus, zato vedrijo pod nadstreškom pri vhodu v cerkev.

Cesta med Kobaridom in Napoleonovim mostom je precej prometna in brez pločnikov za pešce. Obstaja možnost ureditve pešpoti, ki bi bila od nje ločena?
Dalj časa že razmišljamo o novi ureditvi na tem območju. Novo cesto bi speljali mimo pokopališča in v bližini razdelilne transformatorske postaje zgradili nov most čez Sočo. To bi bila glavna povezava do drežniških in podkrnskih vasi. Sedanja cesta bi bila namenjena le še pešcem, kolesarjem in dovozu do Kampa Lazar. S tem bi razbremenili Napoleonov most, ki ima zgodovinsko vrednost.

Kako je bilo letos z obiskom slapa Kozjak?
Presenetljivo dobro. Če primerjam z lanskim letom, smo zabeležili le nekaj odstotni upad, s tem, da smo nadomestilo začeli pobirati kasneje. Urejali smo okolico, postavili klopce, mize, table … Načrtov nam še ni zmanjkalo, saj želimo urediti celotno Kobariško zgodovinsko pot.

Kaj pa Hop ON Hop OFF Kobarid?
Tudi s temi prevozi smo lahko zadovoljni. Letos se je z njim peljalo tudi več kolesarjev. Nekoliko smo dvignili ceno, ker želimo imeti čim manjši primanjkljaj. Vemo, da se avtobus sam ekonomsko ne pokrije. Gledati pa moramo celostno in ceno pokrivati tudi skozi druge stvari, ki jih ponujamo gostu.

Razmišljate o povezavi s sosednjima občinama in razširitvi ponudbe na celotno Zgornje Posočje?
Projekt je super in vidim možnosti povezovanja ter razširjanja na Zgornje Posočje. Le povezani smo močnejši. Letos je v okviru projekta CROSSMOBY, katerega partner je Posoški razvojni center, že potekala povezava okoli Julijskih Alp – po naši dolini je vozil avtobus s prikolico za kolesa, ki se je navezal na železniško povezavo na gorenjski strani in po Baški grapi. Stvari se premikajo v pravo smer in mogoče bomo res imeli čez nekaj let povezano celotno Zgornje Posočje.

Omeniti bi želela še prostofer, ki je začel delovati tudi v vaši občini. Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim osebam, ki nimajo lastnega prevoza ali svojcev, ki bi jih lahko peljali po nujnih opravkih, pa tudi ženskam, ki so napotene na preventivni pregled dojk.
Res je. Storitev je dobra, ker je populacija vedno starejša. Tu je tudi krivda občine, ker nima zazidljivih parcel, ki bi jih ponudila mladim družinam. Imamo sicer nekaj nepozidanih zemljišč znotraj mestnega jedra, ki pa zanje niso zanimiva, saj ni prostora za garažo, vrt … Če želimo obdržati zanimiv kulturno-zgodovinski duh Kobarida, moramo obdržati arhitekturo starih ulic. Zemljišča za mlade, ki si želijo več prostora, pa moramo iskati na obrobju. Vsak mlad človek, ki gre iz občine, je zame kot župana poraz. Občina jim mora omogočiti, da tukaj ostanejo. Intenzivno delamo na pridobivanju zazidljivih zemljišč, ne moremo pa še govoriti o rezultatih.

Kje pa je možnost pridobivanja zazidljivih površin?
Možnosti so na primer okoli bencinskega servisa, iščemo pa tudi drugje v okolici Kobarida. Zemljišča bi občina prodala po taki ceni, da bi pokrila stroške odkupa in komunalne ureditve. Ne želimo namreč služiti na račun mladih, ki bi jih kupili. Zame je namreč dobiček to, da mladi tukaj ostanejo, saj so le oni perspektiva občine. Občinsko blagajno moramo polniti drugače, na primer s sredstvi tistih, ki k nam prihajajo kot turisti. S tem namenom smo tudi uredili plačevanje nadomestila pri slapu Kozjak. Denar, ki ga poberemo, vlagamo v turistično infrastrukturo in s tem izboljšujemo pogoje za razvoj turizma. Urediti pa je treba še razmere na Soči, ki jo zdaj za vodne športe v večini izkoriščajo tuja podjetja. Želim si, da to ne bi bilo tako, ampak da bi dejavnosti na Soči ponujali samo naši domači ponudniki. V tej smeri mora delovati vsaka občinska politika.

Lani sva se že pogovarjala o UV žarnicah za dezinfekcijo vode. Nedavno sem brala, da je bila taka žarnica nameščena v Sužidu, dela pa se izvajajo tudi na Livških Ravnah.
Najprej bi povedal, da se mi ne zdi lepo, da novinarji poročajo le o volilni obljubi, nihče pa ne omenja zdravja. To me res boli. Moja volilna obljuba ni bila dana zaradi volitev, ampak zaradi zdravja ljudi. Dokazano je, da je klor rakotvoren in da, za razliko od UV-žarnice, ne uniči ravno tistih bakterij, ki so za človekovo življenje nevarne. Tega bi se morali zavedati tako župani kot politiki na državni ravni. Čeprav nam nekateri še vedno nasprotujejo, bomo to zgodbo nadaljevali, saj gre za zdravje ljudi.

Je žarnica v Sužidu prva v občini?
Ne. Prva je bila nameščena pred leti na Livku, ker s klorom niso ubili nekaterih škodljivih bakterij. Danes o tem vsi molčijo. Kot rečeno, bomo mi s postavljanjem UV-žarnic nadaljevali tudi po drugih krajih. Naj dodam, da je cena še nižja, kot smo mislili; dezinfekcija s klorom nas letno stane okoli 1.500 evrov na vodohran, UV-žarnica pa 300. Z bistveno bolj kakovostno in varno dezinfekcijo tako še privarčujemo. Težavo vidim tudi v števcih, ker se z njihovo uporabo začne z vodo varčevati, kar poslabšuje kakovost pitne vode. Pri zadrževanju se začnejo razmnoževati bakterije. Ne govorimo zastonj, da je živa voda zdrava voda. Razmišljati bi morali v tej smeri, da bi števce uporabljali samo v mesecih, ko vode primanjkuje.

Kako vidite občino čez deset, petnajst let?
Ko načrtujemo prihodnost, je treba najprej poskrbeti za zdravje ljudi, potem za ekonomijo, ne smemo pa zanemariti niti kulture. Želim si, da bo zdravstvena slika občanov in hkrati tudi njihova ekonomska moč boljša. Verjamem, da se bo občina razvijala, zato tudi iščemo zemljišča za gradnjo hiš in povečujemo industrijsko cono. Naj zaključim s tem, da se nam že v bližnji prihodnosti obeta nekaj novih delovnih mest, kar je za občino velikega pomena.

Pripravila: Mateja Kutin