Anita Marija in Alojz Tratnik sta praznovala 60 let skupnega življenja

V vasi Idrsko v občini Kobarid sta  praznovala diamantno poroko Anita Marija in Alojz Tratnik. Alojz, doma iz Domžal, je leta 1956 zaradi iskanja zaposlitve prišel Kobarid, kjer se je  kot natakar zaposlil v takratnem hotelu Zvezda . V Kobaridu je spoznal Anito Marijo Skočir Čuš, ki je bila ena prvih delavk zaposlenih v tovarni igel TIK Kobarid. Med njima je preskočila iskra, vzklila je ljubezen in 9. junija 1962 sta se v Domžalah poročila ter se že naslednji dan vrnila nazaj v Kobarid.

Sprva sta živela v Kobaridu, na njenem domu. Zaradi zaposlitve v Rakovem Škocjanu,  nato v Gozd Martuljku in v domu na Vitrancu, sta za nekaj časa zapustila Kobarid.  Po vrnitvi domov je Alojz kot gostinec prevzel vodenje smučarske koče na Livku, kjer sta do potresa,  dokler je delovalo smučišče,  tudi domovala. Po zaprtju koče na smučišču Livek se je Alojz zaposlil v tovarni Plastik v Kanalu, Anita Marija pa v obratu Planika Kranj, obrat Tolmin, kjer so izdelovali usnjeno obutev. Po potresu 1976 sta si postavila nov dom v Idrskem, kjer sta se ustalila in dočakala upokojitev.

V zakonu so se jima rodili štirje otroci in sicer hčerki Urška in Špela ter sinova Aleksander in Adriano. Razveselila sta se tudi treh vnukov.

V času dela v domu na Vitrancu, ki leži na višini 1600 metrov, je bila Anita Marija v visoki nosečnosti za drugo hčerko. Ravno takrat je bila žičnica v okvari. Anita Marija ob tem razloži, da so se v času pokvarjene žičnice začeli popadki in nalogo babice je moral prevzeti mož Alojz.  Porod je potekal brez zapletov in rodila se je zdrava hčerka z imenom Urška.

Ob 60. obletnici skupnega življenja sta Anita Marija in Alojz Tratnik, v krogu svojih najdražjih,  obnovila poročno zaobljubo na svojem domu v Idrskem. Obred sta vodila matičarka Mojca Mrakič Štekar iz UE Tolmin in župan Občine Kobarid Marko Matajurc, ki je slavljencema čestital in izročil darilo občine. Zaželel jima je veliko zdravja, slavljenca pa sta obljubila, da se zopet srečamo čez 10 let. 

Tekst in foto:
Alojzij Mohorčič