V Kobaridu smo gostili 51. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja

V Kobaridu smo gostili 51. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja

51. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja se je, po dvoletnem premoru zaradi pandemije, odvijalo v soboto, 21. januarja 2023 v Kulturnem domu Simona Gregorčiča Kobarid.  Srečanje so že tradicionalno organizirale Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin.

V imenu gostiteljev, županov vseh treh Posoških občin in  načelnika UE Tolmin, je zbrane pozdravil in nagovoril kobariški župan Marko Matajurc, pozdrave iz zamejstva pa je v imenu slovenskih organizacij prenesel član vodstva Sveta slovenskih organizacij (SSO) Igor Jelen.

Župan je v svojem nagovoru povedal »Na današnjem neformalnem srečanju smo si župani Občin z območja Videnske pokrajine in Posočja enotni, da imamo željo in voljo po ustvarjanju na različnih področjih in kakovostnem sobivanju. Zato si bomo še naprej prizadevali, seveda pa pri tem pričakujemo pomoč tako Republike Slovenije kot Republike Italije, da nam prisluhnejo, saj se na tem območju ne pogovarjamo o politiki, temveč o dobrobiti prebivalstva. Ne delimo s z mejami, temveč živimo v enotnem prostoru,« je poudaril Matajurc in ministra Arčona povabil, da se udeleži februarske okrogle mize, ko bodo konkretneje spregovorili o skupnih projektih in strategiji za čim lepšo prihodnost ljudi, ki živijo na tem območju.

V imenu slovenskih organizacij Videnske pokrajine je zbrane nagovoril Ivan Jelen: »Reči moram, da zadnja desetletja občudujem vaše uspehe v Posočju in mislim, da ste za nas zamejce, ki živimo na oni strani Matajurja, primer dobre prakse. Vsakokrat občudujem urejenost vašega območja, vsake kmetije, vsakega travnika, gozdov in vrtov. Nam ste za zgled, mislim pa, da smo tudi mi že dobro uredili svoj življenjski prostor. Na podlagi tega se vse lahko samo izboljšuje, seveda pa ni vse zlato, kar se sveti. Upravljanje s prostorom je zagotovo med najpomembnejšimi dejanji, zato bomo imeli tudi v prihodnje vaše uspehe za zgled, ki mu bomo sledili. Prav na teh področjih bomo lahko tudi vse kakovostnejše sodelovali« je svoj nagovor sklenil Jelen.

Slavnostni govornik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je izrazil veselje, da lahko pozdravi zbrane na tem izjemnem vsakoletnem dogodku, ki na najboljši možni način izraža vrednote prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti.

»V tem obmejnem prostoru, kjer se v dobrem in slabem mešajo vplivi in tradicije, so ravno srečanja, kakršno je današnje,  socialno in kulturno vezivo, ki ustvarjajo čezmejno, oziroma še več, brezmejno skupnost,« je poudaril minister in dodal, da je prav meja med Posočjem in Vidensko pokrajino večstoletna kruta resničnost, vendar pa sta je kljub tej dolgoletni ločenosti od večine narodnega telesa, kljub pogosto izredno težkim časom, v dolinah ohranila slovenski jezik in kultura.

»To, dragi Beneški Slovenci, je izjemni dosežek, je častna dediščina, dokaz tega, kako veliko je vaše srce. A tudi izraz bližine z rojaki v Posočju. Tukaj, tukaj je mejak res sosed, kot poje naša himna« je poudaril minister. V svojem nagovoru je minister izpostavil, da smo končno, sedaj, ko je v začetku letošnjega leta tudi Hrvaška vstopila v Schengensko območje, Slovenci po stoletjih ločenosti končno združeni v skupnem prostoru svobodnega gibanja ljudi in dodal »skupni slovenski kulturni prostor, ki smo ga mi vedno živeli, ne glede na premikajoče se meje. Ta skupni prostor, ki ga čutimo, ki ga dihamo in ga v duhu spoštovanja in bratstva delimo z drugimi narodi in jeziki, ima zdaj res priložnost, da polno zaživi kot prostor izmenjave in medsebojnega plemenitenja«. Minister je še spomnil na nedavno ustanovljeno zamejsko gospodarsko koordinacijo in poudaril, da tudi v sodelovanju z ministrstvom za regionalni razvoj intenzivno iščejo konkretne rešitve za to, da bi zaživeli gospodarski podporni programi za Benečijo. Ob zaključku je minister poudaril, da so to kraji priložnosti, neokrnjene narave, globoke in ukoreninjene skupnosti, kulturnega bogastva in družabne živahnosti, »iskreno upam, da vas bomo znali in zmogli podpreti pri tem, da jih izkoristite«.

Vsako leto se na novoletnem srečanju podelijo Gujonova priznanja, ki nosijo ime po legendarnem matajurskem župniku monsignoru Paskvalu Gujonu, ki je preminili leta 2002. Gujonova priznanja se podelijo zaslužnim za njihovo neprecenljivo delo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Videnski pokrajini. Letos sta ju kobariški župan Marko Matajurc in tesen prijatelj naših rojakov v sosednji državi Zdravko Likar izročila dvema prejemnicama, Iole Namor za dolgoletno  prizadevanje za pravice Slovencev v Videnski pokrajini in v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter Anni Wedam za dolgoletno prizadevanje za pravice Slovencev v Kanalski dolini in v Videnski pokrajini.

Kulturni program prireditve so oblikovali Mešani pevski zbor sv. Anton, otroška folklorna skupina iz dvojezične šole v Špetru in Barski oktet. Pomoč pri izvedbi tega dela programa je zagotovila tolminska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pri organizaciji srečanja pa je tudi tokrat pomagala še Zavarovalnica Triglav.

Kulturni program prireditve so oblikovali Mešani pevski zbor sv. Anton iz Kobarida, otroška folklorna skupina iz dvojezične šole v Špetru in Barski oktet. Pomoč pri izvedbi kulturnega dela programa je zagotovila tolminska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pri organizaciji srečanja pa je tudi tokrat pomagala Zavarovalnica Triglav.

Foto: Foto Červ

Tekst: povzeto po prispevku Milana Štulca